Leto 2015 je bilo na borznih trgih eno od manj uspešnih v zadnjih letih. To smo lahko tudi pričakovali glede na spremembo, oziroma bolje rečeno na pričakovanje spremembe, obrestne politike v ZDA. Ta se je decembra tudi naposled uresničila, ko je FED dvignil obresti iz 0,25 na 0,50 odstotne točke.

Kako so se različne naložbene strategije odrezale v omenjenem obdobju? Imamo dva skrajna pola. Na eni strani so »popularne« delnice brez ustrezne notranje vrednosti glede na njihove borzne cene, ki so se še naprej vrtoglavo dvigovale. Največja primera sta Amazon in Facebook, zraven pa so tudi nekatere delnice v ameriškem indeksu Nasdaq ter nemškem indeksu TEC-DAX. Za to skupino so značilna visoka razmerja cena/dobiček in visoka pričakovanja borzne publike. V tej skupini so tudi podjetja, ki že nekaj let poslujejo z izgubo, kljub temu, pa so njihove delnice precej visoko.

Na drugi strani so energetske delnice, predvsem naftnih podjetij, ki so v letošnjem letu doživele močan prodajni plaz in zgodovinsko gledano na borzi kotirajo pod neko dolgoročno notranjo vrednostjo. Delnice British Petroleuma, Exxona in druge so izgubile za približno tretjino vrednosti, delnice podjetij, ki so izključno orientirana na črpanje nafte, pa še bolj.

V letu 2015 so potemtakem bolje poslovali vlagatelji, ki so stavili na precenjene papirje (prva skupina) kot na podcenjena podjetja iz druge skupine. Gre za povsem preprosto primerjavo med dvema skrajnima poloma, ki pa nazorno kaže, da gre lahko trg v svoji »zmoti« precej daleč. Podobno »usodo« je v letu 2015 doživel tudi Warren Buffett, ki je s svojim portfeljem zaostal za indeksom S&P za približno 10 odstotkov kot je razvidno iz članka »Warren Buffett is having an unusually bad year« objavljen na strani cnbc.com, dne 19.11.2015.

Podobno se je dogajalo tudi drugemu value investorju, Volkerju Engelbertu, ki v članku z naslovom, »Man Muss Durststrecken ertragen konnen« (Handelsblatt, dne 21.12.2015) prav tako priznava nekoliko slabše rezultate v 2015 glede na referenčne borzne indekse.

Kako glede rezultatov stoji slovenska »value investing« skupina MODRI INVESTITOR, ki od spomladi 2014 prav tako sestavlja vzorčni portfelj iz fundamentalno podcenjenih delnic po Grahamovem principu notranje vrednosti, kot ga zagovarja znani Buffett? Kumulativni donos od marca 2014 do decembra 2015 kaže solidno stanje. Skupina zaostaja, če upoštevamo le bolj znane indekse, za DAX-30 in Nasdaq, prehiteva pa Dow Jones, S&P 500 in Eurostoxx 50.

Ker je v našem portfelju trenutno kar 20% naftnih delnic je po svoje razumljivo, da sta pred nami dva indeksa, DAX in Nasdaq, glede na to, da v sestavi nimata nobene naftne delnice, ali pa le za vzorec. Vendar gledano na rezultate drugi investitorjev po svetu, ki stavijo na fundament, so naši rezultati dokaj dobri. Rekli bi, da je stvar podobna kot bi v nogometu igrali 1:1 z 9 igralci v polju, medtem ko bi jih imel nasprotnik 11.

Kakšne zaključke lahko potegnemo na podlagi povedanega? Naj vlagatelj začasno opusti princip fundamenta in se prepusti evforiji ter investiranju v popularna podjetja? To seveda lahko stori. Vendar zgodovina uči, da se bo v tem primeru gibal po tankem ledu, kjer bo še nekaj časa imel občutek, da dela »uspešno«. Na dolgi rok bo led tu težko zdržal. Druga možnost je, da se še naprej drži Grahamovega principa. Ta na borzi ne prinaša trenutni rezultatov (ali redko), niti ne kaže dobrih rezultatov prav pri vseh delnicah. Toda Graham pravi: če na srednji rok naložbe razpršimo na večje število pozicij in pri vseh pozicijah ugotavljamo občutno višjo notranjo vrednost od borzne cene, potem lahko v nekaj letih pričakujemo dokaj dobre rezultate.

Popolne obljube, da bo vlagatelj z navedenim pristopom v dveh ali treh letih »premagal« Dow Jones indeks slavni avtor ne daje, vendar izkušnje kažejo, da se to dogaja nadpovprečno pogosto. Sicer pa je bil Graham skromen možakar, ki je raje več naredil kot pa obljubljal.

Avtor: Turkovic Zlatko

Tag borza, borzne novice, valute