Celo Warren Buffett, legendarni investitor, je dejal da ob sedanji korona pandemiji pravega borznega medveda sploh ni bilo. Ali točneje, bil je tako kratek, da praktično ni imel časa karkoli poceni kupiti. Razlog temu je bila hitra reakcija ameriške centralne banke (FED) sredi marca, ko je brez oklevanja začela dolivati enormne količine denarja na trg.

Zaenkrat s kupovanjem vseh mogočih obveznic. Poleg državnih se kupujejo še obveznice velikih korporacij in tudi podjetij s slabšo boniteto z enim samim namenom: preprečiti sesutje finančnih trgov za vsako ceno.

Vsi ti dolarji po velikem kanalu, ki ga je kreiral FED sedaj prihaja na trg in glasba na borzi lahko igra naprej. Vendar podpora borzi ni prvi cilj FED-a, ampak predvsem to, da denar pride do podjetij in prebivalstva ter vzdržuje gospodarstvo pri življenju. Situacija pa je taka, da imajo podjetja veliko prostih kapacitet in denarja za naložbe pravzaprav ne rabijo. Prebivalstvu denar pride prav, vendar so ljudje v tem trenutku črnogledi glede prihodnosti ter zato previdnejši s potrošnjo. Zato ni potrebe po investicijah pri enih in velikih nakupih pri drugih.

Predstavljajmo si vso zadevo kot eno veliko kad, v katero se steka voda. Ta kad je gospodarstvo, voda pa denar. Pod to kadjo pa obstaja še majhna kad, ki se ji reče borza. Ko je velika kad polna se voda preliva čez rob in voda priteka v manjšo kad. Presežki, ki jih ne porabi gospodarstvo pridejo na borzo.

Prav to se v zadnjih tednih dogaja z milijardami, ki jih Jerome Powel, šef FED-a dovaja na trge. Podobno ravna tudi Evropska centralna banka in ostale centralne banke po svetu. Trenutno masovno kupovanje obveznic se je prelilo na borzo in ne v investicije gospodarstva in potrošnjo prebivalstva. Zato delnice rastejo, čeprav gre gospodarstvu slabo in bo verjetno šlo, še slabše.

Ta likvidnostni faktor je trenutno tako močan, da prevladuje nad strahom pred gospodarsko recesijo. Naslednje, kar se borzni investitor sedaj sprašuje je, ali bo vsa ta gotovina na trgu povzročila inflacijo? Če bo intervencija FED-a trajala še dolgo časa in s podobnim tempom kot prejšnji mesec vsekakor, da. Odgovora na to, v katero smer bodo šli dogodki ne vemo natančno. Niti ni namen borznega vlagatelja ugibati, kaj se bo zgodilo in kdaj se bo zgodilo. Edino kar je zdaj jasno je, da so se borzni tečaji delnic v tem trenutku močno odmaknili od realnega stanja v gospodarstvu. So visoko. Na splošno velja med obema dolgoročna korelacija: ko dobički podjetij rastejo, gredo delnice višje, ko dobički padajo gre tudi z delnicami navzdol. Na kratki rok je zadeva kot rečeno, drugačna.

V tem trenutku bi moral biti trden vlagatelj potrpežljiv in ne hiteti z borznimi nakupi zgolj zato, ker tečaji rastejo, njega pa ni zraven. V tem je bistvo uspešnega investiranja – ravnanje nasprotno tistemu, kar dela množica. Ta pa sedaj očitno kupuje in kot da ne vidi z gospodarstvom in potrošnjo v prihodnje nobenih težav. Kaj storiti? Borzniku sta zdaj potrebna vsaj dva faktorja, ki ga poseduje trdni vlagatelj: spoznanje in strpnost.

Treba je dodati, da je tu še ena zelo pomembna neznanka. To je cepivo oziroma zdravilo proti korona virusu, ki je sprožil vse te turbulence. Skorajšnja rešitev pandemije z učinkovitim cepivom bi v gospodarstvo vneslo optimizem in željo po investiranju. Potrošniki bi postali sproščeni in bi zopet več trošili. Ob trenutni dobri likvidnosti finančnih trgov ni treba dvakrat poudarjati, kakšen borzni rally bi iz tega nastal. A vsega tega še ni na vidiku, zato se zdi trenutna brezskrbnost finančnih trgov, verjetno, preuranjena.

Morda vse skupaj spominja na staro burlesko, kjer nekdaj znani komik, Buster Keaton, igra klavir v majhni hiši, nekje na neobljudenem podeželju. Živi v svojem svetu in melodija ga tako prevzame, da zasanjano gleda v strop. Naenkrat pride do nevihte. V hišo udari strela in ta zagori. Stavbo zajame visok plamen. Toda Buster igra zamaknjeno naprej, kot da se ne bi ničesar dogajalo. Ko plameni naposled zajamejo še zidove, igra naprej vse do zadnjih akordov kompozicije. Nenadoma pogleda okoli sebe in z grozo ugotovi, da od hiše ni ostalo ničesar. Sledi paničen beg iz razvalin.

Zdi se, da je zgodba možen scenarij za opis trenutnega in prihodnjega borznega stanja. Če se ne zgodi kaj nepričakovanega.

Zlatko Turkovic

The post SE BO RAST BORZNIH TEČAJEV SEDAJ KONČALA? appeared first on www.e-svetovalec.com.

Leta 1962, ko je začel odkup zaloge v Berkshire Hathaway, je bila cena delnice 7,50 $. Danes je Warren Buffett star 80 let in je predsednik in direktor Berkshire Hathaway. Vrednost ene delnice je danes 119.000 $.
Buffettovih 10 načinov, kako postaneš bogat.
1. Reinvestiraj dobiček. Morda bi te zamikalo, da bi denar porabil. Ne. Namesto tega reinvestiraj dobiček. Warren Buffett se je to naučil že na začetku. V srednji šoli je kupil fliper in ga postavil v brivnico. Z denarjem, ki ga je zaslužil, je kupili še več fliperjev in jih postavil v osem različnih salonih. Ko so prijatelji prodali podjetje, je Warren Buffett uporabil prihodke za nakup zalog in začel na novo z majhnim podjetjem. Pri starosti 26 let je zbral 174.000 $ ali 1.400.000 $ v današnjem denarju. Tudi majhen znesek se lahko spremeni v veliko bogastvo.

2. Bodite pripravljeni, da ste drugačni. Ne se odločati na podlagi odločitve, kar vsi pravijo ali delajo. Ko je Warren Buffett začel upravljanje denarja v letu 1956 s 100.000 $ skupaj s peščico vlagateljev, je bil poimenovan kot čudak. Delal je v Omahi in ne na Wall Streetu in ni hotel povedati svojim staršem, kam je dal svoj ​​denar. Ljudje so napovedali, da ne bo zaključil svojega partnerstva, 14 let kasneje pa je bilo partnerstvo vredno več kot 100 milijonov evrov. Namesto da bi se orientiral po množici, se je oziral na podcenjeno naložbo in končal močno nad povprečjem tržne vrednosti vsako posamezno leto. Da. Warren Buffett počne prav tisto, česar vsi ostali NE počnejo. Da ste nad povprečjem, je vse, kar potrebujete, ukrepanje po svojih standardih in ne po drugih.

3. Nikoli sesati palca. Vnaprej zberite vse informacije, ki jih potrebujete in se za odločitev držite roka. Warren Buffett se zanaša na svoj ​​um in deluje na njem. Nepotrebnemu sedenje in razmišljanje je »palec za sesanje«. Ko mu ljudje ponujajo podjetja ali naložbe, pravi: »Ne bom govoril, razen ko bom določil svojo ceno.« Daje jim odgovor na kraju samem.

4. Naredite kupčijo, preden začnete. Vaš pogajalski vzvod je vedno največji, preden začnete delo – to je, ko moraš nekaj ponuditi, da druga stranka sprejme. Warren Buffett je to lekcijo poskusil na težji način. Kot otrok ga je prijatelj njegovega deda Ernesta najel, da izkoplje kanal pri družini. Fantje so porabili pet ur za opravljeno delo. Komaj so zravnali svoje zamrznjene prste na roki. Kasneje je njegov ded dal paru manj kot 90 centov za plačilo. Warren Buffett je bil zgrožen, da je opravil delo samo, da zaslužijo peni na uro. Vedno je potrebno narediti posel v naprej – tudi s prijatelji in sorodniki.

5. Pregledati manjše stroške. Warren Buffett vlaga v podjetja menedžerjev, ki vodijo z najmanjšim stroškom. Vodil je družbo, katere lastnik je prešteval zvitke toaletnega papirja, da je videl, če je bil ogoljufan (je bil). Občudoval je tudi prijatelja, ki je naslikal le na strani njegove poslovne stavbe, ki se sooča s ceste. Izvajanja stalnega nadzora nad vsakim računom lahko vaš dobiček (in vaš plačo) poveča.

6. Limit v tem, kaj si sposodite: z življenjem na kreditnih karticah in posojilih ne boste obogateli. Warren Buffett si ni nikoli sposodil precejšnje vsote – ne za vlaganja in ne na hipoteko. Ni pogolten kot večina ljudi, ki niso mislili na zadolževanje, ki je sčasoma postalo neobvladljivo in so postali preobremenjeni z dolgovi. Njegov nasvet: pogajanja z upniki, da plača, kar lahko. Brez dolgov lahko delate na varčevanju denarja, ki ga lahko uporabite za drugo vlaganje.

7. Bodite stalni: z vztrajnostjo in iznajdljivostjo lahko zmagate proti bolj uveljavljenim konkurentom. Warren Buffett je bil 1983 všeč način, kako je ustanovitelj podjetja Rose Blumkin naredil posel. Ruski priseljenec je zgradil največjo zastavljalnico s pohištvom v Severni Ameriki. Njegova strategija je bila neusmiljen pogajalec.

8. Vedeti, kdaj odnehati. Enkrat, ko je Warren Buffett odšel na dirkališče, je stavil na dirko in izgubil. Ponovno stavite na drugi dirki. Spet izgubite. Sedaj ste izgubili že zaslužek svojega tedenskega zaslužka. Warren Buffett nikoli ne ponovi te napake. Vedeti morate, kdaj oditi iz izgube in ne dovolite v ponovni poskus.

9. Oceniti tveganje: leta 1995 je delodajalec sina Warrena Buffeta Howieja FBI obtožil pri določanju cen. Howie si je predstavljal najhujši scenarij in-best-case, če ostaneš v podjetju. Njegov sin je hitro spoznal, da je tveganje večje od koristi in nehal naslednji dan. Sprašujete se – in kaj potem? Vam lahko pomagajo videti vse morebitne posledice, ko ste borite za odločitev – in lahko izbereš najpametnejšo izbiro.

10. Vedeti, kaj uspeh v resnici pomeni: kljub bogastvo Warren Buffett ne meri uspeha s dolarji. Leta 2006 se je zavezal, da bo skoraj celotno svoje premoženje podaril v dobrodelne namene, predvsem v Bill in Melinda Gates Foundation. Nepopustljiva fundacija, ki ne financira svojih spomenikov, ampak Warren Buffett stavbe ali hale. »Vem, da so ljudje, ki imajo veliko denarja,« pravi, “in so dobili častne večerje in bolnišnične so poimenovali po njih. Ampak resnica je, da jih nihče na svetu NE ljubi. Ko prideš v mojo starost, boste merili vaš uspeh v življenju, ne po tem, koliko ljudi ste poznali. Merilo za vaš uspeh v življenju boste s tem, koliko ljudi vas je dejansko ljubilo. Kako ste živeli svoje življenje, samo to šteje.

Zakaj je smiselno investiranje v vrednostne papirje, se pozanimajte ravno pri e-svetovalcu.
Naša družba ne opravlja investicijskih storitev in poslov, kot je to navedeno v Zakonu o trgu finančnih instrumentov. Prav tako se družba ne ukvarja z investicijskim svetovanjem.

Zakaj je smiselno investiranje v vrednostne papirje se pozanimajte ravno pri e-svetovalec. KONTAKT: E-mail: info@e-svetovalec.com

The post Najbogatejši človek Warren Buffett ve kaj govori appeared first on www.e-svetovalec.com.

Kako so se različne naložbene strategije odrezale v omenjenem obdobju? Imamo dva skrajna pola. Na eni strani so »popularne« delnice brez ustrezne notranje vrednosti glede na njihove borzne cene, ki so se še naprej vrtoglavo dvigovale. Največja primera sta Amazon in Facebook, zraven pa so tudi nekatere delnice v ameriškem indeksu Nasdaq ter nemškem indeksu TEC-DAX. Za to skupino so značilna visoka razmerja cena/dobiček in visoka pričakovanja borzne publike. V tej skupini so tudi podjetja, ki že nekaj let poslujejo z izgubo, kljub temu, pa so njihove delnice precej visoko.

Na drugi strani so energetske delnice, predvsem naftnih podjetij, ki so v letošnjem letu doživele močan prodajni plaz in zgodovinsko gledano na borzi kotirajo pod neko dolgoročno notranjo vrednostjo. Delnice British Petroleuma, Exxona in druge so izgubile za približno tretjino vrednosti, delnice podjetij, ki so izključno orientirana na črpanje nafte, pa še bolj.

V letu 2015 so potemtakem bolje poslovali vlagatelji, ki so stavili na precenjene papirje (prva skupina) kot na podcenjena podjetja iz druge skupine. Gre za povsem preprosto primerjavo med dvema skrajnima poloma, ki pa nazorno kaže, da gre lahko trg v svoji »zmoti« precej daleč. Podobno »usodo« je v letu 2015 doživel tudi Warren Buffett, ki je s svojim portfeljem zaostal za indeksom S&P za približno 10 odstotkov kot je razvidno iz članka »Warren Buffett is having an unusually bad year« objavljen na strani cnbc.com, dne 19.11.2015.

Podobno se je dogajalo tudi drugemu value investorju, Volkerju Engelbertu, ki v članku z naslovom, »Man Muss Durststrecken ertragen konnen« (Handelsblatt, dne 21.12.2015) prav tako priznava nekoliko slabše rezultate v 2015 glede na referenčne borzne indekse.

Kako glede rezultatov stoji slovenska »value investing« skupina MODRI INVESTITOR, ki od spomladi 2014 prav tako sestavlja vzorčni portfelj iz fundamentalno podcenjenih delnic po Grahamovem principu notranje vrednosti, kot ga zagovarja znani Buffett? Kumulativni donos od marca 2014 do decembra 2015 kaže solidno stanje. Skupina zaostaja, če upoštevamo le bolj znane indekse, za DAX-30 in Nasdaq, prehiteva pa Dow Jones, S&P 500 in Eurostoxx 50.

Ker je v našem portfelju trenutno kar 20% naftnih delnic je po svoje razumljivo, da sta pred nami dva indeksa, DAX in Nasdaq, glede na to, da v sestavi nimata nobene naftne delnice, ali pa le za vzorec. Vendar gledano na rezultate drugi investitorjev po svetu, ki stavijo na fundament, so naši rezultati dokaj dobri. Rekli bi, da je stvar podobna kot bi v nogometu igrali 1:1 z 9 igralci v polju, medtem ko bi jih imel nasprotnik 11.

Kakšne zaključke lahko potegnemo na podlagi povedanega? Naj vlagatelj začasno opusti princip fundamenta in se prepusti evforiji ter investiranju v popularna podjetja? To seveda lahko stori. Vendar zgodovina uči, da se bo v tem primeru gibal po tankem ledu, kjer bo še nekaj časa imel občutek, da dela »uspešno«. Na dolgi rok bo led tu težko zdržal. Druga možnost je, da se še naprej drži Grahamovega principa. Ta na borzi ne prinaša trenutni rezultatov (ali redko), niti ne kaže dobrih rezultatov prav pri vseh delnicah. Toda Graham pravi: če na srednji rok naložbe razpršimo na večje število pozicij in pri vseh pozicijah ugotavljamo občutno višjo notranjo vrednost od borzne cene, potem lahko v nekaj letih pričakujemo dokaj dobre rezultate.

Popolne obljube, da bo vlagatelj z navedenim pristopom v dveh ali treh letih »premagal« Dow Jones indeks slavni avtor ne daje, vendar izkušnje kažejo, da se to dogaja nadpovprečno pogosto. Sicer pa je bil Graham skromen možakar, ki je raje več naredil kot pa obljubljal.

Avtor: Turkovic Zlatko

The post REZULTATI STRATEGIJE VALUE INVESTINGA V 2015 IN POGLED NA BORZNE TRGE V 2016. appeared first on www.e-svetovalec.com.

Tokrat se ne bi spuščal v analize, zakaj je dolar rasel, saj sem o tem že veliko pisal, predvsem v svojih knjigah. Bolj bi se dotaknil sedanjega borznega trenutka in možnosti borznih vlagateljev za v prihodnje. Marsikdo po petih letih borzne rasti Dow Jonesa razmišlja, da verjetno prihaja čas za popravek tečajev. To se sliši logično. Vendar ni nujno, da se bo to tudi zgodilo. Ali pa ni nujno, da se bo to zgodilo v velikem obsegu.

Seveda, so možnosti, da delnice na Wall Streetu za nekaj časa prekinejo z rastjo stvarne. Predvsem temu v prid govori zelo verjetno zvišanje obrestne mere s strani FED-a v letošnjem letu. Verjetnost tega scenarija povečuje tudi dobra gospodarska rast, ki jo imajo ZDA, kar seveda, prej ko slej, ustvarja pritisk za višjo inflacijo in s tem povečuje možnosti za zvišanje obresti.
Vendar so po drugi strani tudi realne možnosti, da ta porast obresti ne bo močan in intenziven. Razlog je še vedno ta, da cene proizvodov in stotitev, v globalnem obsegu, tišči navzdol globalna konkurenca, nižanje cen nafte in praktično zanemarljiva rast plač zaposlenih. Govorim seveda za ZDA, deloma pa to velja tudi za Evropsko unijo.

Nenavadno ugodna situacija za borzne naložbe je, prav tako, na evropskih borznih trgih. Seveda pa moram tu znova ponoviti, da so zopet v najboljšem položaju delnice nemških podjetij, predvsem zaradi svoje izvozne konkurenčnosti in dostopa do poceni kreditov. Posebej olajševalna okoliščina je še nizka raven obrestnih mer. Podjetja kot so BMW, Daimler, Deutsche Telekom in podobna, si lahko na 10 let denar izposojajo za manj kot 2% obresti letno.
Možnosti za dobičke so pri takih podjetij zelo dobre, ne glede na to, kaj o tem zdaj pravi borza, oziroma, kakšni so borzni tečaji. Če na srednji rok drži, da se borzni tečaji držijo gibanja dobičkov podjetij, potem bi moral biti razvoj dogodkov na frankfurtski borzi letos pozitiven.

Evropskim finančnim trgom gre posebej na roko trgu uredba regulatorjev, ki sili banke in zavarovalnice, da levji delež naložb držijo v obveznicah. Nemške zavarovalnice imajo, po pisanju Handelsblatta, konec 2014, kar 88 odstotkov naložb v rentnih papirjih in le 3 odstotke v delnicah. S tem so, sicer, po eni strani zapostavljene naložbe v delnice, vendar se po drugi strani znižujejo obrestne mere na skoraj ničelno raven, kar je za dobičke podjetij vsekakor dobra novica. Ker so obrestne mere v ZDA višje od evropskih, se bo denar verjetno iz evrov še naprej selil v dolarje, z rastjo slednjega, pa se bodo dodatno izboljšale možnosti evropskih izvoznikov na dolarske trge.

Opazili ste, da veliko govorim o makroekonomskem okolju manj pa o gibanjih borze v 2015. Vendar je obrestno okolje eden bistvenih dejavnikov, od katerega bo odvisno gibanje tečajev v prihodnjih mesecih. Seveda so vedno možni moteči dogodki in scenariji, ki lahko sedanjo sliko v hipu spremenijo. Posebej velika uganka je, kako bo ameriška borza reagirala na višanje obresti glede na rekordno raven s krediti kupljenih vrednostnih papirjev.
Ne glede na vse to, pa je precej verjetno, da naložbe v vrednostne papirje, v še včeraj atraktivne nove trge, še nekaj časa ne bodo tako dobičkonosne kot v zahodne borze. Dobički prvih bodo verjetno prisotni le, če jih bomo izrazili v lokalnih valutah.

The post DELNICE SO LAHKO ŠE NEKAJ ČASA ZANIMIVA NALOŽBA appeared first on www.e-svetovalec.com.

Sedanje borzne delavnice po Grahamovem vzoru vodi Turkovic Zlatko, finančni komentator in prevajalec knjige MODRI INVESTITOR v slovenski jezik.

KOMU SO NAMENJENE BORZNE DELAVNICE MODRI INVESTITOR?

Investitorjem, ki želijo samostojno upravljati s svojimi borznimi portfelji oziroma samostojno odločati o prodajah in nakupih delnic in drugih vrednostnih papirjev.

KAKŠEN NALOŽBENI PRISTOP PONUJAJO DELAVNICE MODRI INVESTITOR?

Delavnice potekajo po programu knjige Modri investitor, avtorja Benjamina Grahama, ki trdi, da je na dolgi rok za delnico bistven fundament oziroma bodoči dobičkovni potencial podjetja. Poleg tega avtor smatra, da mora biti ob tem izpolnjen še dodaten pogoj: delnica v času nakupa ne sme biti pretirano priljubljena. Upoštevanje obojega daje delnici velike možnosti, da bo v prihodnosti rasla.

JE PROGRAM DELAVNIC ZAHTEVEN?

Ne. Podajanje snovi poteka ob power point tabelah (teoretičen del) in excel tabelah (praktičen del). Po vsaki delavnici prejmejo slušatelji oboje na svoj elektronski naslov. Poseben poudarek je na praktičnih primerih, kjer Grahamove ugotovitve prenašamo v sedanje borzne razmere.

Spodaj je ena od tabel s katero ocenjujemo fundament oziroma atraktivnost delnice. Zeleno polje predstavlja njeno prednost, rdeče slabost pred konkurenti, rjava oziroma rumena barva pa pomeni, da je delnica glede tega kriterija nevtralna. Seveda vsi dejavniki pri ocenjevanju fundamenta niso enako pomembni: nekatere je potrebno upoštevati bolj, druge manj. O tem več na delavnicah.

KAKO POTEKA PROGRAM IZOBRAŽEVANJA NA DELAVNICAH MODRI INVESTITOR?

V dveh stopnjah:

MODRI INVESTITOR 1 – STANDARDNA DELAVNICA in

MODRI INVESTITOR 2 – NADALJEVALNA DELAVNICA

Za vč informacij nam pošljite povpraševanje: KONTAKT: e-mail:info@e-svetovalec.com

The post BORZNE DELAVNICE appeared first on www.e-svetovalec.com.

V številnih državah so delniške naložbe glavni način ustvarjanja blagostanja ljudi. To kaže raziskava o blaginji, narejena s strani Boston Consulting Group, objavljena v junijski izdaji nemškega časopisa Handelsblatt.

Raziskava je nastala sočasno z izdajo nove knjige francoskega ekonomista Thomasa Piketty-ja, ki meni, da je blaginja v svetu vse bolj neenakomerno porazdeljena. Podobno mnenje gotovo deli tudi marsikateri med nami. Francoz v svoji knjigi »Kapital v 21. stoletju« tako ugotavlja, da bo, tudi v prihodnje, finančnim vlagateljem premoženje raslo hitreje kot tistim, katerih izključni dohodki so plače oziroma pokojnine.

Tako se bo razkorak neenakosti med podjetniki, delničarji in lastniki nepremičnin na eni strani in zaposlenimi na drugi strani vedno večji. Omenjeno poročilo bostonskega inštituta potrjuje te domneve z ugotovitvijo, da zgolj gospodarska rast, četudi nadpovprečna, ne pomeni nujno tudi rasti premoženja posameznika. Nasprotno ugotavlja, da celo v državah kjer je rast skromna, lahko premoženje raste po dvomestnih stopnjah zahvaljujoč delniškim naložbam.

Globalno gledano se je privatno premoženje v letu 2013 povečalo za 14,6% glede na leto prej, oziroma iz 112 bilijonov na 152 bilijonov evrov. Največji porast so pri tem beležili prav delniški portfelji, in sicer 28%. Dvomestne stopnje rasti premoženja so v lanskem letu tako dosegli tudi vlagatelji, kjer je gospodarstvo raslo počasneje kot v hitro rastočih trgih. V Severni Ameriki je premoženje fizičnih oseb v 2013 zraslo za 15,6%, na več kot 50 bilijonov dolarjev. Medtem je gospodarska rast znašala 3,5%. Tudi tu so glavni motor rasti bile delnice, ki so porasle za 29%.

Tudi v Evropi so podatki glede rasti premoženja spodbudni, čeprav so po državah različni. Zahodnoevropske države so premoženjsko pridobile le 5,2%, izjema je Švica, kjer je premoženje fizičnih skočilo za 10,4% – zopet zahvaljujoč večjemu deležu delniških naložb v skupni strukturi. Švicarji imajo namreč več kot 38% prihrankov v delnicah. Še bolj varčujejo v delnicah Britanci, kjer je kvota 49,3%.

Do porasta premoženja fizičnih oseb je v 2013 prišlo tudi v Vzhodni Evropi, in sicer za 17% ter Latinski Ameriki za 11%. Splošna ugotovitev poročila je, torej, da bodo investitorji na borzi v povprečju še naprej hitreje pridobivali na premoženju dohodkih kot tisti, ki se zanašajo le na svoje plače in ne investirajo.

Kaj lahko k vsemu temu rečemo? Že slišano. Vendar po drugi strani drži, da za dobrimi investicijskimi rezultati stoji tudi trud in znanje. Slavni investitor Warren Buffett, ki je trenutno eden najbogatejših zemljanov, je začel investirati v delnice pri 15-tih letih, čeprav le minimalen znesek. Obilno mu je pri tem pomagalo obiskovanje večernih borznih tečajev Benjamina Grahama, avtorja svetovne uspešnice Modri investitor.

Pot do premoženja ponavadi ne pelje po bližnjicah, preko trading pristopa, oziroma igranja na kratkoročne špekulacije, temveč preko mukotrpnega dela analiziranja vrednostnih papirjev. Buffett ne analizira toliko borznih cen delnic, temveč profitabilnost in finančno stabilnost podjetij. Borzna tečajnica mu služi le, da primerja, ali je notranja vrednost podjetja višja ali nižja od borzne vrednosti.

Čeprav prikazana raziskava kaže na nekakšno globalno »nepoštenost« v smislu prevelikega premoženja delniških vlagateljev, pa so po drugi strani štartne možnosti slehernega investitorja v bistvu enake. Poleg denarja mora investirati tudi čas za analiziranje vrednostnih papirjev. Seveda pa rezultati ne pridejo čez noč, temveč po desetletjih. Večina današnjih borznih milijonarjev je v zrelih letih, medtem ko so začeli investirati v mladih letih.

Avtor: www.zlatkoturkovic.com

The post DELNICE – GLAVNI GENERATOR PREMOŽENJA appeared first on www.e-svetovalec.com.

Danes pokojnega sira JOHNA TEMPELTONA je ob pogledu na varčevalce zabolela glava,  ko je ugotovil, koliko denarja izgubijo tisti, ki varčujejo v bankah.

Naložbeno svetovanje Sir John TEMPELTON je namreč trdil: »Donosno varčevanje je lahko le z delnicami.«

Zelo dobro je vedel, kaj je govori, saj njegovi FONDI obračajo  več kot 500 milijard dolarjev kapitala.

Varčevanje v delnicah je za mnogo ljudi neznano področje. Večina jih meni, da denar sodi v banko, vendar pa se varčevalci ne zavedajo, da glavnino dobička žanje ravno banka.
Ponujamo vam odgovor na vprašanje, zakaj, kako, kje in na kakšen način imamo možnost varčevati.

Na borzo je možno investirati na več načinov. Pri delnicah se lahko kupuje delniške sklade ali neposredno delnice. Podobno je pri obveznicah, kjer je možno vlagati v obvezniške sklade ali kupovati posamezne obveznice. Kupcem skladov se ni potrebno ukvarjati z izbiro posameznih delnic in obveznic, saj to namesto njih stori upravitelj skladov. Takšni investitorji se bodo bolj ukvarjali z analiziranjem borznega razpoloženja in likvidnosti na trgu. Ko je oboje pozitivno, delnice rastejo, ko je negativno, padajo. Ko je eden od teh faktorjev negativen, drugi pa pozitiven, borza običajno nima izrazitega trenda. O tem govorim na svojih borznih seminarjih.
Povsem drugače se investira na podlagi notranje vrednosti oziroma fundamenta podjetja. Pri tem ni najbolj pomembno, ali na borzi vlada optimizem oziroma pesimizem, temveč se investitor osredotoči na potencialno dobičkonosnost podjetja, katerega delnice kotirajo na borzi. Fundament oziroma potencial in trenutna tržna cena delnice nista vedno enaka. Nasprotno – v večini primerov se razlikujeta, kar daje investitorju priložnost, da kupuje podcenjeno in prodaja precenjeno.

Čeprav v teoriji obstaja več pristopov za določanje fundamenta delnic, pa so na tem področju še vedno najbolj preizkušeni modeli že pokojnega Benjamina Grahama, predstavljeni v njegovi knjigi Modri investitor. Nanje prisega tudi znani borznik Warren Buffett. Vrednotenje delnic in obveznic po Grahamovih fundamentalnih modelih razlagam na mojih borznih delavnicah z imenom Modri investitor.
Za kakšen pristop se boste kot investitor odločili, je odvisno od tega, ali je vaša karakterna vrlina “instinkt” in vam bolj leži ukvarjanje z borznim ozračjem ali pa ste “logik” in raje investirate na podlagi oprijemljivih kriterijev. Zgodovina kaže, da je na borzi večinoma uspešnejša druga skupina vlagateljev.
SEMINAR – SLEDI NA BORZAH NOVA RAST ALI PADEC?
ZAKAJ SE TUDI LETOS SPLAČA PRITI NA NAŠ BORZNI SEMINAR?
Ker je to eden redkih, ki ponuja dokaj zanesljive odgovore o gibanjih na svetovnih borzah v prihodnjem letu in ima za obiskovalce konkretne finančne koristi. Primerjava med napovedanimi gibanji na seminarju 2013 in dejanskim dogajanjem leto dni kasneje kaže na visoko stopnjo zanesljivosti naših napovedi.
Poglejmo, kako so se napovedi iz lanskega seminarja 2013 do danes uresničile.
1. NAPOVED – krepitev dolarja proti evru: TOČNA
Vrednost evra je na začetku oktobra 2013 znašala 1,36 dolarja, medtem ko je konec julija 2014 zdrsnil na 1,34 dolarja.
Vir: www.ariva.de
2. NAPOVED – borzni indeksi v Frankfurtu in New Yorku se ne bodo bistveno spremenili: NETOČNA
Rast borznih indeksov na razvitih borzah je bila od 1. oktobra 2013 do 1. avgusta 2014 sledeča:
DOW JONES INDUSTRIAL (ZDA): +11,2 %
DAX-30 (Nemčija): + 11,6 %
Vir: www.ariva.de, www.finance.yahoo.com
3. NAPOVED – padanje lokalnih valut v primerjavi z dolarjem: VEČINOMA TOČNA
Poleg omenjenega padca evra v primerjavi z dolarjem so (v obdobju oktober 2013–julij 2014) proti slednjemu padle še druge valute:
CAD: kanadski dolar je padel z 1,04 na 1,08 CAD za dolar,
JPY: japonski jen je padel z 98 na 102 JPY za dolar,
AUD: avstralski dolar je padel z 1,05 na 1,06 AUD za dolar,
RUB: ruski rubelj je padel z 32 na 35 RUB za dolar,
CNY: kitajski juan je padel s 3,12 na 6,16 CNY za dolar,
BRL: brazilski real je ostal nespremenjen pri 2,2 BRL za dolar,
GBP: je zrasel z 0,63 na 0,59 GBP za dolar.
Vir: www.ariva.de
4. NAPOVED – stagnacija cen surovin: TOČNA
V obdobju oktober 2013–julij 2014 so bile spremembe cen nekaterih surovin naslednje:
COMMODITY PRICE INDEX: + 3,3 %
COMMODITY FOOD PRICE INDEX: –5,3 %
NAFTA BRENT: +8,6 %
PŠENICA: –2,2 %
ALUMINIJ: +1,3 %
Vir: www.indexmundi.com

Zakaj je smiselno investiranje v vrednostne papirje se pozanimajte ravno pri e-svetovalec. KONTAKT: E-mail: info@e-svetovalec.com

The post Naložbeno svetovanje appeared first on www.e-svetovalec.com.

– ustanoviti novo podjetje,
– že ustanovljeno novo podjetje kar najbolj učinkovito prilagoditi,
– urediti spremembe na podjetju,
– ustanoviti podjetje v tujini,
– urediti lastništvo podjetja,
– druge storitve.

Dolgoletne izkušnje
Deluje na področju poslovnega svetovanja, davčnega svetovanja, optimizacije poslovnih rešitev in posredovanja pri odpiranju domačih in tujih družb.
ZA VEČ INFORMACIJ POGLEJTE TUKAJ:

KONTAKT: E-mail: info@e-svetovalec.com

The post Ustanovitev podjetja appeared first on www.e-svetovalec.com.