DELNICE – GLAVNI GENERATOR PREMOŽENJA

V številnih državah so delniške naložbe glavni način ustvarjanja blagostanja ljudi. To kaže raziskava o blaginji, narejena s strani Boston Consulting Group, objavljena v junijski izdaji nemškega časopisa Handelsblatt.

Raziskava je nastala sočasno z izdajo nove knjige francoskega ekonomista Thomasa Piketty-ja, ki meni, da je blaginja v svetu vse bolj neenakomerno porazdeljena. Podobno mnenje gotovo deli tudi marsikateri med nami. Francoz v svoji knjigi »Kapital v 21. stoletju« tako ugotavlja, da bo, tudi v prihodnje, finančnim vlagateljem premoženje raslo hitreje kot tistim, katerih izključni dohodki so plače oziroma pokojnine.

Tako se bo razkorak neenakosti med podjetniki, delničarji in lastniki nepremičnin na eni strani in zaposlenimi na drugi strani vedno večji. Omenjeno poročilo bostonskega inštituta potrjuje te domneve z ugotovitvijo, da zgolj gospodarska rast, četudi nadpovprečna, ne pomeni nujno tudi rasti premoženja posameznika. Nasprotno ugotavlja, da celo v državah kjer je rast skromna, lahko premoženje raste po dvomestnih stopnjah zahvaljujoč delniškim naložbam.

Globalno gledano se je privatno premoženje v letu 2013 povečalo za 14,6% glede na leto prej, oziroma iz 112 bilijonov na 152 bilijonov evrov. Največji porast so pri tem beležili prav delniški portfelji, in sicer 28%. Dvomestne stopnje rasti premoženja so v lanskem letu tako dosegli tudi vlagatelji, kjer je gospodarstvo raslo počasneje kot v hitro rastočih trgih. V Severni Ameriki je premoženje fizičnih oseb v 2013 zraslo za 15,6%, na več kot 50 bilijonov dolarjev. Medtem je gospodarska rast znašala 3,5%. Tudi tu so glavni motor rasti bile delnice, ki so porasle za 29%.

Tudi v Evropi so podatki glede rasti premoženja spodbudni, čeprav so po državah različni. Zahodnoevropske države so premoženjsko pridobile le 5,2%, izjema je Švica, kjer je premoženje fizičnih skočilo za 10,4% – zopet zahvaljujoč večjemu deležu delniških naložb v skupni strukturi. Švicarji imajo namreč več kot 38% prihrankov v delnicah. Še bolj varčujejo v delnicah Britanci, kjer je kvota 49,3%.

Do porasta premoženja fizičnih oseb je v 2013 prišlo tudi v Vzhodni Evropi, in sicer za 17% ter Latinski Ameriki za 11%. Splošna ugotovitev poročila je, torej, da bodo investitorji na borzi v povprečju še naprej hitreje pridobivali na premoženju dohodkih kot tisti, ki se zanašajo le na svoje plače in ne investirajo.

Kaj lahko k vsemu temu rečemo? Že slišano. Vendar po drugi strani drži, da za dobrimi investicijskimi rezultati stoji tudi trud in znanje. Slavni investitor Warren Buffett, ki je trenutno eden najbogatejših zemljanov, je začel investirati v delnice pri 15-tih letih, čeprav le minimalen znesek. Obilno mu je pri tem pomagalo obiskovanje večernih borznih tečajev Benjamina Grahama, avtorja svetovne uspešnice Modri investitor.

Pot do premoženja ponavadi ne pelje po bližnjicah, preko trading pristopa, oziroma igranja na kratkoročne špekulacije, temveč preko mukotrpnega dela analiziranja vrednostnih papirjev. Buffett ne analizira toliko borznih cen delnic, temveč profitabilnost in finančno stabilnost podjetij. Borzna tečajnica mu služi le, da primerja, ali je notranja vrednost podjetja višja ali nižja od borzne vrednosti.

Čeprav prikazana raziskava kaže na nekakšno globalno »nepoštenost« v smislu prevelikega premoženja delniških vlagateljev, pa so po drugi strani štartne možnosti slehernega investitorja v bistvu enake. Poleg denarja mora investirati tudi čas za analiziranje vrednostnih papirjev. Seveda pa rezultati ne pridejo čez noč, temveč po desetletjih. Večina današnjih borznih milijonarjev je v zrelih letih, medtem ko so začeli investirati v mladih letih.

Avtor: www.zlatkoturkovic.com

Tag borza, DELNICE, GLAVNI GENERATOR PREMOŽENJA, premoženje, zlatkoturkovic