Leta 1962, ko je začel odkup zaloge v Berkshire Hathaway, je bila cena delnice 7,50 $. Danes je Warren Buffett star 80 let in je predsednik in direktor Berkshire Hathaway. Vrednost ene delnice je danes 119.000 $.
Buffettovih 10 načinov, kako postaneš bogat.
1. Reinvestiraj dobiček. Morda bi te zamikalo, da bi denar porabil. Ne. Namesto tega reinvestiraj dobiček. Warren Buffett se je to naučil že na začetku. V srednji šoli je kupil fliper in ga postavil v brivnico. Z denarjem, ki ga je zaslužil, je kupili še več fliperjev in jih postavil v osem različnih salonih. Ko so prijatelji prodali podjetje, je Warren Buffett uporabil prihodke za nakup zalog in začel na novo z majhnim podjetjem. Pri starosti 26 let je zbral 174.000 $ ali 1.400.000 $ v današnjem denarju. Tudi majhen znesek se lahko spremeni v veliko bogastvo.

2. Bodite pripravljeni, da ste drugačni. Ne se odločati na podlagi odločitve, kar vsi pravijo ali delajo. Ko je Warren Buffett začel upravljanje denarja v letu 1956 s 100.000 $ skupaj s peščico vlagateljev, je bil poimenovan kot čudak. Delal je v Omahi in ne na Wall Streetu in ni hotel povedati svojim staršem, kam je dal svoj ​​denar. Ljudje so napovedali, da ne bo zaključil svojega partnerstva, 14 let kasneje pa je bilo partnerstvo vredno več kot 100 milijonov evrov. Namesto da bi se orientiral po množici, se je oziral na podcenjeno naložbo in končal močno nad povprečjem tržne vrednosti vsako posamezno leto. Da. Warren Buffett počne prav tisto, česar vsi ostali NE počnejo. Da ste nad povprečjem, je vse, kar potrebujete, ukrepanje po svojih standardih in ne po drugih.

3. Nikoli sesati palca. Vnaprej zberite vse informacije, ki jih potrebujete in se za odločitev držite roka. Warren Buffett se zanaša na svoj ​​um in deluje na njem. Nepotrebnemu sedenje in razmišljanje je »palec za sesanje«. Ko mu ljudje ponujajo podjetja ali naložbe, pravi: »Ne bom govoril, razen ko bom določil svojo ceno.« Daje jim odgovor na kraju samem.

4. Naredite kupčijo, preden začnete. Vaš pogajalski vzvod je vedno največji, preden začnete delo – to je, ko moraš nekaj ponuditi, da druga stranka sprejme. Warren Buffett je to lekcijo poskusil na težji način. Kot otrok ga je prijatelj njegovega deda Ernesta najel, da izkoplje kanal pri družini. Fantje so porabili pet ur za opravljeno delo. Komaj so zravnali svoje zamrznjene prste na roki. Kasneje je njegov ded dal paru manj kot 90 centov za plačilo. Warren Buffett je bil zgrožen, da je opravil delo samo, da zaslužijo peni na uro. Vedno je potrebno narediti posel v naprej – tudi s prijatelji in sorodniki.

5. Pregledati manjše stroške. Warren Buffett vlaga v podjetja menedžerjev, ki vodijo z najmanjšim stroškom. Vodil je družbo, katere lastnik je prešteval zvitke toaletnega papirja, da je videl, če je bil ogoljufan (je bil). Občudoval je tudi prijatelja, ki je naslikal le na strani njegove poslovne stavbe, ki se sooča s ceste. Izvajanja stalnega nadzora nad vsakim računom lahko vaš dobiček (in vaš plačo) poveča.

6. Limit v tem, kaj si sposodite: z življenjem na kreditnih karticah in posojilih ne boste obogateli. Warren Buffett si ni nikoli sposodil precejšnje vsote – ne za vlaganja in ne na hipoteko. Ni pogolten kot večina ljudi, ki niso mislili na zadolževanje, ki je sčasoma postalo neobvladljivo in so postali preobremenjeni z dolgovi. Njegov nasvet: pogajanja z upniki, da plača, kar lahko. Brez dolgov lahko delate na varčevanju denarja, ki ga lahko uporabite za drugo vlaganje.

7. Bodite stalni: z vztrajnostjo in iznajdljivostjo lahko zmagate proti bolj uveljavljenim konkurentom. Warren Buffett je bil 1983 všeč način, kako je ustanovitelj podjetja Rose Blumkin naredil posel. Ruski priseljenec je zgradil največjo zastavljalnico s pohištvom v Severni Ameriki. Njegova strategija je bila neusmiljen pogajalec.

8. Vedeti, kdaj odnehati. Enkrat, ko je Warren Buffett odšel na dirkališče, je stavil na dirko in izgubil. Ponovno stavite na drugi dirki. Spet izgubite. Sedaj ste izgubili že zaslužek svojega tedenskega zaslužka. Warren Buffett nikoli ne ponovi te napake. Vedeti morate, kdaj oditi iz izgube in ne dovolite v ponovni poskus.

9. Oceniti tveganje: leta 1995 je delodajalec sina Warrena Buffeta Howieja FBI obtožil pri določanju cen. Howie si je predstavljal najhujši scenarij in-best-case, če ostaneš v podjetju. Njegov sin je hitro spoznal, da je tveganje večje od koristi in nehal naslednji dan. Sprašujete se – in kaj potem? Vam lahko pomagajo videti vse morebitne posledice, ko ste borite za odločitev – in lahko izbereš najpametnejšo izbiro.

10. Vedeti, kaj uspeh v resnici pomeni: kljub bogastvo Warren Buffett ne meri uspeha s dolarji. Leta 2006 se je zavezal, da bo skoraj celotno svoje premoženje podaril v dobrodelne namene, predvsem v Bill in Melinda Gates Foundation. Nepopustljiva fundacija, ki ne financira svojih spomenikov, ampak Warren Buffett stavbe ali hale. »Vem, da so ljudje, ki imajo veliko denarja,« pravi, “in so dobili častne večerje in bolnišnične so poimenovali po njih. Ampak resnica je, da jih nihče na svetu NE ljubi. Ko prideš v mojo starost, boste merili vaš uspeh v življenju, ne po tem, koliko ljudi ste poznali. Merilo za vaš uspeh v življenju boste s tem, koliko ljudi vas je dejansko ljubilo. Kako ste živeli svoje življenje, samo to šteje.

Zakaj je smiselno investiranje v vrednostne papirje, se pozanimajte ravno pri e-svetovalcu.
Naša družba ne opravlja investicijskih storitev in poslov, kot je to navedeno v Zakonu o trgu finančnih instrumentov. Prav tako se družba ne ukvarja z investicijskim svetovanjem.

Zakaj je smiselno investiranje v vrednostne papirje se pozanimajte ravno pri e-svetovalec. KONTAKT: E-mail: info@e-svetovalec.com

The post Najbogatejši človek Warren Buffett ve kaj govori appeared first on www.e-svetovalec.com.

V številnih državah so delniške naložbe glavni način ustvarjanja blagostanja ljudi. To kaže raziskava o blaginji, narejena s strani Boston Consulting Group, objavljena v junijski izdaji nemškega časopisa Handelsblatt.

Raziskava je nastala sočasno z izdajo nove knjige francoskega ekonomista Thomasa Piketty-ja, ki meni, da je blaginja v svetu vse bolj neenakomerno porazdeljena. Podobno mnenje gotovo deli tudi marsikateri med nami. Francoz v svoji knjigi »Kapital v 21. stoletju« tako ugotavlja, da bo, tudi v prihodnje, finančnim vlagateljem premoženje raslo hitreje kot tistim, katerih izključni dohodki so plače oziroma pokojnine.

Tako se bo razkorak neenakosti med podjetniki, delničarji in lastniki nepremičnin na eni strani in zaposlenimi na drugi strani vedno večji. Omenjeno poročilo bostonskega inštituta potrjuje te domneve z ugotovitvijo, da zgolj gospodarska rast, četudi nadpovprečna, ne pomeni nujno tudi rasti premoženja posameznika. Nasprotno ugotavlja, da celo v državah kjer je rast skromna, lahko premoženje raste po dvomestnih stopnjah zahvaljujoč delniškim naložbam.

Globalno gledano se je privatno premoženje v letu 2013 povečalo za 14,6% glede na leto prej, oziroma iz 112 bilijonov na 152 bilijonov evrov. Največji porast so pri tem beležili prav delniški portfelji, in sicer 28%. Dvomestne stopnje rasti premoženja so v lanskem letu tako dosegli tudi vlagatelji, kjer je gospodarstvo raslo počasneje kot v hitro rastočih trgih. V Severni Ameriki je premoženje fizičnih oseb v 2013 zraslo za 15,6%, na več kot 50 bilijonov dolarjev. Medtem je gospodarska rast znašala 3,5%. Tudi tu so glavni motor rasti bile delnice, ki so porasle za 29%.

Tudi v Evropi so podatki glede rasti premoženja spodbudni, čeprav so po državah različni. Zahodnoevropske države so premoženjsko pridobile le 5,2%, izjema je Švica, kjer je premoženje fizičnih skočilo za 10,4% – zopet zahvaljujoč večjemu deležu delniških naložb v skupni strukturi. Švicarji imajo namreč več kot 38% prihrankov v delnicah. Še bolj varčujejo v delnicah Britanci, kjer je kvota 49,3%.

Do porasta premoženja fizičnih oseb je v 2013 prišlo tudi v Vzhodni Evropi, in sicer za 17% ter Latinski Ameriki za 11%. Splošna ugotovitev poročila je, torej, da bodo investitorji na borzi v povprečju še naprej hitreje pridobivali na premoženju dohodkih kot tisti, ki se zanašajo le na svoje plače in ne investirajo.

Kaj lahko k vsemu temu rečemo? Že slišano. Vendar po drugi strani drži, da za dobrimi investicijskimi rezultati stoji tudi trud in znanje. Slavni investitor Warren Buffett, ki je trenutno eden najbogatejših zemljanov, je začel investirati v delnice pri 15-tih letih, čeprav le minimalen znesek. Obilno mu je pri tem pomagalo obiskovanje večernih borznih tečajev Benjamina Grahama, avtorja svetovne uspešnice Modri investitor.

Pot do premoženja ponavadi ne pelje po bližnjicah, preko trading pristopa, oziroma igranja na kratkoročne špekulacije, temveč preko mukotrpnega dela analiziranja vrednostnih papirjev. Buffett ne analizira toliko borznih cen delnic, temveč profitabilnost in finančno stabilnost podjetij. Borzna tečajnica mu služi le, da primerja, ali je notranja vrednost podjetja višja ali nižja od borzne vrednosti.

Čeprav prikazana raziskava kaže na nekakšno globalno »nepoštenost« v smislu prevelikega premoženja delniških vlagateljev, pa so po drugi strani štartne možnosti slehernega investitorja v bistvu enake. Poleg denarja mora investirati tudi čas za analiziranje vrednostnih papirjev. Seveda pa rezultati ne pridejo čez noč, temveč po desetletjih. Večina današnjih borznih milijonarjev je v zrelih letih, medtem ko so začeli investirati v mladih letih.

Avtor: www.zlatkoturkovic.com

The post DELNICE – GLAVNI GENERATOR PREMOŽENJA appeared first on www.e-svetovalec.com.