Celo Warren Buffett, legendarni investitor, je dejal da ob sedanji korona pandemiji pravega borznega medveda sploh ni bilo. Ali točneje, bil je tako kratek, da praktično ni imel časa karkoli poceni kupiti. Razlog temu je bila hitra reakcija ameriške centralne banke (FED) sredi marca, ko je brez oklevanja začela dolivati enormne količine denarja na trg.

Zaenkrat s kupovanjem vseh mogočih obveznic. Poleg državnih se kupujejo še obveznice velikih korporacij in tudi podjetij s slabšo boniteto z enim samim namenom: preprečiti sesutje finančnih trgov za vsako ceno.

Vsi ti dolarji po velikem kanalu, ki ga je kreiral FED sedaj prihaja na trg in glasba na borzi lahko igra naprej. Vendar podpora borzi ni prvi cilj FED-a, ampak predvsem to, da denar pride do podjetij in prebivalstva ter vzdržuje gospodarstvo pri življenju. Situacija pa je taka, da imajo podjetja veliko prostih kapacitet in denarja za naložbe pravzaprav ne rabijo. Prebivalstvu denar pride prav, vendar so ljudje v tem trenutku črnogledi glede prihodnosti ter zato previdnejši s potrošnjo. Zato ni potrebe po investicijah pri enih in velikih nakupih pri drugih.

Predstavljajmo si vso zadevo kot eno veliko kad, v katero se steka voda. Ta kad je gospodarstvo, voda pa denar. Pod to kadjo pa obstaja še majhna kad, ki se ji reče borza. Ko je velika kad polna se voda preliva čez rob in voda priteka v manjšo kad. Presežki, ki jih ne porabi gospodarstvo pridejo na borzo.

Prav to se v zadnjih tednih dogaja z milijardami, ki jih Jerome Powel, šef FED-a dovaja na trge. Podobno ravna tudi Evropska centralna banka in ostale centralne banke po svetu. Trenutno masovno kupovanje obveznic se je prelilo na borzo in ne v investicije gospodarstva in potrošnjo prebivalstva. Zato delnice rastejo, čeprav gre gospodarstvu slabo in bo verjetno šlo, še slabše.

Ta likvidnostni faktor je trenutno tako močan, da prevladuje nad strahom pred gospodarsko recesijo. Naslednje, kar se borzni investitor sedaj sprašuje je, ali bo vsa ta gotovina na trgu povzročila inflacijo? Če bo intervencija FED-a trajala še dolgo časa in s podobnim tempom kot prejšnji mesec vsekakor, da. Odgovora na to, v katero smer bodo šli dogodki ne vemo natančno. Niti ni namen borznega vlagatelja ugibati, kaj se bo zgodilo in kdaj se bo zgodilo. Edino kar je zdaj jasno je, da so se borzni tečaji delnic v tem trenutku močno odmaknili od realnega stanja v gospodarstvu. So visoko. Na splošno velja med obema dolgoročna korelacija: ko dobički podjetij rastejo, gredo delnice višje, ko dobički padajo gre tudi z delnicami navzdol. Na kratki rok je zadeva kot rečeno, drugačna.

V tem trenutku bi moral biti trden vlagatelj potrpežljiv in ne hiteti z borznimi nakupi zgolj zato, ker tečaji rastejo, njega pa ni zraven. V tem je bistvo uspešnega investiranja – ravnanje nasprotno tistemu, kar dela množica. Ta pa sedaj očitno kupuje in kot da ne vidi z gospodarstvom in potrošnjo v prihodnje nobenih težav. Kaj storiti? Borzniku sta zdaj potrebna vsaj dva faktorja, ki ga poseduje trdni vlagatelj: spoznanje in strpnost.

Treba je dodati, da je tu še ena zelo pomembna neznanka. To je cepivo oziroma zdravilo proti korona virusu, ki je sprožil vse te turbulence. Skorajšnja rešitev pandemije z učinkovitim cepivom bi v gospodarstvo vneslo optimizem in željo po investiranju. Potrošniki bi postali sproščeni in bi zopet več trošili. Ob trenutni dobri likvidnosti finančnih trgov ni treba dvakrat poudarjati, kakšen borzni rally bi iz tega nastal. A vsega tega še ni na vidiku, zato se zdi trenutna brezskrbnost finančnih trgov, verjetno, preuranjena.

Morda vse skupaj spominja na staro burlesko, kjer nekdaj znani komik, Buster Keaton, igra klavir v majhni hiši, nekje na neobljudenem podeželju. Živi v svojem svetu in melodija ga tako prevzame, da zasanjano gleda v strop. Naenkrat pride do nevihte. V hišo udari strela in ta zagori. Stavbo zajame visok plamen. Toda Buster igra zamaknjeno naprej, kot da se ne bi ničesar dogajalo. Ko plameni naposled zajamejo še zidove, igra naprej vse do zadnjih akordov kompozicije. Nenadoma pogleda okoli sebe in z grozo ugotovi, da od hiše ni ostalo ničesar. Sledi paničen beg iz razvalin.

Zdi se, da je zgodba možen scenarij za opis trenutnega in prihodnjega borznega stanja. Če se ne zgodi kaj nepričakovanega.

Zlatko Turkovic

The post SE BO RAST BORZNIH TEČAJEV SEDAJ KONČALA? appeared first on www.e-svetovalec.com.

Kako so se različne naložbene strategije odrezale v omenjenem obdobju? Imamo dva skrajna pola. Na eni strani so »popularne« delnice brez ustrezne notranje vrednosti glede na njihove borzne cene, ki so se še naprej vrtoglavo dvigovale. Največja primera sta Amazon in Facebook, zraven pa so tudi nekatere delnice v ameriškem indeksu Nasdaq ter nemškem indeksu TEC-DAX. Za to skupino so značilna visoka razmerja cena/dobiček in visoka pričakovanja borzne publike. V tej skupini so tudi podjetja, ki že nekaj let poslujejo z izgubo, kljub temu, pa so njihove delnice precej visoko.

Na drugi strani so energetske delnice, predvsem naftnih podjetij, ki so v letošnjem letu doživele močan prodajni plaz in zgodovinsko gledano na borzi kotirajo pod neko dolgoročno notranjo vrednostjo. Delnice British Petroleuma, Exxona in druge so izgubile za približno tretjino vrednosti, delnice podjetij, ki so izključno orientirana na črpanje nafte, pa še bolj.

V letu 2015 so potemtakem bolje poslovali vlagatelji, ki so stavili na precenjene papirje (prva skupina) kot na podcenjena podjetja iz druge skupine. Gre za povsem preprosto primerjavo med dvema skrajnima poloma, ki pa nazorno kaže, da gre lahko trg v svoji »zmoti« precej daleč. Podobno »usodo« je v letu 2015 doživel tudi Warren Buffett, ki je s svojim portfeljem zaostal za indeksom S&P za približno 10 odstotkov kot je razvidno iz članka »Warren Buffett is having an unusually bad year« objavljen na strani cnbc.com, dne 19.11.2015.

Podobno se je dogajalo tudi drugemu value investorju, Volkerju Engelbertu, ki v članku z naslovom, »Man Muss Durststrecken ertragen konnen« (Handelsblatt, dne 21.12.2015) prav tako priznava nekoliko slabše rezultate v 2015 glede na referenčne borzne indekse.

Kako glede rezultatov stoji slovenska »value investing« skupina MODRI INVESTITOR, ki od spomladi 2014 prav tako sestavlja vzorčni portfelj iz fundamentalno podcenjenih delnic po Grahamovem principu notranje vrednosti, kot ga zagovarja znani Buffett? Kumulativni donos od marca 2014 do decembra 2015 kaže solidno stanje. Skupina zaostaja, če upoštevamo le bolj znane indekse, za DAX-30 in Nasdaq, prehiteva pa Dow Jones, S&P 500 in Eurostoxx 50.

Ker je v našem portfelju trenutno kar 20% naftnih delnic je po svoje razumljivo, da sta pred nami dva indeksa, DAX in Nasdaq, glede na to, da v sestavi nimata nobene naftne delnice, ali pa le za vzorec. Vendar gledano na rezultate drugi investitorjev po svetu, ki stavijo na fundament, so naši rezultati dokaj dobri. Rekli bi, da je stvar podobna kot bi v nogometu igrali 1:1 z 9 igralci v polju, medtem ko bi jih imel nasprotnik 11.

Kakšne zaključke lahko potegnemo na podlagi povedanega? Naj vlagatelj začasno opusti princip fundamenta in se prepusti evforiji ter investiranju v popularna podjetja? To seveda lahko stori. Vendar zgodovina uči, da se bo v tem primeru gibal po tankem ledu, kjer bo še nekaj časa imel občutek, da dela »uspešno«. Na dolgi rok bo led tu težko zdržal. Druga možnost je, da se še naprej drži Grahamovega principa. Ta na borzi ne prinaša trenutni rezultatov (ali redko), niti ne kaže dobrih rezultatov prav pri vseh delnicah. Toda Graham pravi: če na srednji rok naložbe razpršimo na večje število pozicij in pri vseh pozicijah ugotavljamo občutno višjo notranjo vrednost od borzne cene, potem lahko v nekaj letih pričakujemo dokaj dobre rezultate.

Popolne obljube, da bo vlagatelj z navedenim pristopom v dveh ali treh letih »premagal« Dow Jones indeks slavni avtor ne daje, vendar izkušnje kažejo, da se to dogaja nadpovprečno pogosto. Sicer pa je bil Graham skromen možakar, ki je raje več naredil kot pa obljubljal.

Avtor: Turkovic Zlatko

The post REZULTATI STRATEGIJE VALUE INVESTINGA V 2015 IN POGLED NA BORZNE TRGE V 2016. appeared first on www.e-svetovalec.com.