Naložbeno svetovanje
Kako povečati premoženje?
»Varčujte, varčujte, varčujte – toda prosim, naj bo v delnicah!« je odgovoril na vprašanje sir JOHN TEMPELTON.
Danes pokojnega sira JOHNA TEMPELTONA je ob pogledu na varčevalce zabolela glava, ko je ugotovil, koliko denarja izgubijo tisti, ki varčujejo v bankah.
Naložbeno svetovanje Sir John TEMPELTON je namreč trdil: »Donosno varčevanje je lahko le z delnicami.«
Zelo dobro je vedel, kaj je govori, saj njegovi FONDI obračajo več kot 500 milijard dolarjev kapitala.
Varčevanje v delnicah je za mnogo ljudi neznano področje. Večina jih meni, da denar sodi v banko, vendar pa se varčevalci ne zavedajo, da glavnino dobička žanje ravno banka.
Ponujamo vam odgovor na vprašanje, zakaj, kako, kje in na kakšen način imamo možnost varčevati.
Na borzo je možno investirati na več načinov. Pri delnicah se lahko kupuje delniške sklade ali neposredno delnice. Podobno je pri obveznicah, kjer je možno vlagati v obvezniške sklade ali kupovati posamezne obveznice. Kupcem skladov se ni potrebno ukvarjati z izbiro posameznih delnic in obveznic, saj to namesto njih stori upravitelj skladov. Takšni investitorji se bodo bolj ukvarjali z analiziranjem borznega razpoloženja in likvidnosti na trgu. Ko je oboje pozitivno, delnice rastejo, ko je negativno, padajo. Ko je eden od teh faktorjev negativen, drugi pa pozitiven, borza običajno nima izrazitega trenda. O tem govorim na svojih borznih seminarjih.
Povsem drugače se investira na podlagi notranje vrednosti oziroma fundamenta podjetja. Pri tem ni najbolj pomembno, ali na borzi vlada optimizem oziroma pesimizem, temveč se investitor osredotoči na potencialno dobičkonosnost podjetja, katerega delnice kotirajo na borzi. Fundament oziroma potencial in trenutna tržna cena delnice nista vedno enaka. Nasprotno – v večini primerov se razlikujeta, kar daje investitorju priložnost, da kupuje podcenjeno in prodaja precenjeno.
Čeprav v teoriji obstaja več pristopov za določanje fundamenta delnic, pa so na tem področju še vedno najbolj preizkušeni modeli že pokojnega Benjamina Grahama, predstavljeni v njegovi knjigi Modri investitor. Nanje prisega tudi znani borznik Warren Buffett. Vrednotenje delnic in obveznic po Grahamovih fundamentalnih modelih razlagam na mojih borznih delavnicah z imenom Modri investitor.
Za kakšen pristop se boste kot investitor odločili, je odvisno od tega, ali je vaša karakterna vrlina “instinkt” in vam bolj leži ukvarjanje z borznim ozračjem ali pa ste “logik” in raje investirate na podlagi oprijemljivih kriterijev. Zgodovina kaže, da je na borzi večinoma uspešnejša druga skupina vlagateljev.
SEMINAR – SLEDI NA BORZAH NOVA RAST ALI PADEC?
ZAKAJ SE TUDI LETOS SPLAČA PRITI NA NAŠ BORZNI SEMINAR?
Ker je to eden redkih, ki ponuja dokaj zanesljive odgovore o gibanjih na svetovnih borzah v prihodnjem letu in ima za obiskovalce konkretne finančne koristi. Primerjava med napovedanimi gibanji na seminarju 2013 in dejanskim dogajanjem leto dni kasneje kaže na visoko stopnjo zanesljivosti naših napovedi.
Poglejmo, kako so se napovedi iz lanskega seminarja 2013 do danes uresničile.
1. NAPOVED – krepitev dolarja proti evru: TOČNA
Vrednost evra je na začetku oktobra 2013 znašala 1,36 dolarja, medtem ko je konec julija 2014 zdrsnil na 1,34 dolarja.
Vir: www.ariva.de
2. NAPOVED – borzni indeksi v Frankfurtu in New Yorku se ne bodo bistveno spremenili: NETOČNA
Rast borznih indeksov na razvitih borzah je bila od 1. oktobra 2013 do 1. avgusta 2014 sledeča:
DOW JONES INDUSTRIAL (ZDA): +11,2 %
DAX-30 (Nemčija): + 11,6 %
Vir: www.ariva.de, www.finance.yahoo.com
3. NAPOVED – padanje lokalnih valut v primerjavi z dolarjem: VEČINOMA TOČNA
Poleg omenjenega padca evra v primerjavi z dolarjem so (v obdobju oktober 2013–julij 2014) proti slednjemu padle še druge valute:
CAD: kanadski dolar je padel z 1,04 na 1,08 CAD za dolar,
JPY: japonski jen je padel z 98 na 102 JPY za dolar,
AUD: avstralski dolar je padel z 1,05 na 1,06 AUD za dolar,
RUB: ruski rubelj je padel z 32 na 35 RUB za dolar,
CNY: kitajski juan je padel s 3,12 na 6,16 CNY za dolar,
BRL: brazilski real je ostal nespremenjen pri 2,2 BRL za dolar,
GBP: je zrasel z 0,63 na 0,59 GBP za dolar.
Vir: www.ariva.de
4. NAPOVED – stagnacija cen surovin: TOČNA
V obdobju oktober 2013–julij 2014 so bile spremembe cen nekaterih surovin naslednje:
COMMODITY PRICE INDEX: + 3,3 %
COMMODITY FOOD PRICE INDEX: –5,3 %
NAFTA BRENT: +8,6 %
PŠENICA: –2,2 %
ALUMINIJ: +1,3 %
Vir: www.indexmundi.com
Zakaj je smiselno investiranje v vrednostne papirje se pozanimajte ravno pri e-svetovalec. KONTAKT: E-mail: info@e-svetovalec.com